NAJ VAM VETER ZAPOJE
VETRNE HARFE PNEUMAPHONE
O IZDELOVALCU
Moj strasten odnos do glasbe in zvoka sega v leto 1989, ko sem se kot
entuziastičen bobnar pridružil punk rock skupini IN4S. V naslednjih letih smo še
kot najstniki začeli koncertirati po klubih po Evropi in republikah bivše
Jugoslavije, ob tem pa izdali še dva albuma.
Med študijem filozofije in sociologije kulture na ljubljanski Filozofski fakulteti
sem ustanovil urbano pleme The Stroj. Kolektiv desetih tolkalcev svoj glasbeni
izraz že več kot dve desetletji gradi skozi udarne nastope z inštrumenti, ki sem jih
izdelal iz odpadnega materiala in odsluženih strojnih delov.
Ljubezen do raziskovanja, ustvarjanja in umetnosti me je z leti pripeljala do
sodelovanj z različnimi umetniki, med katerimi velja izpostaviti slikarja Aleksija
Kobala, režiserja Jana Cvitkoviča ter kiparja Boštjana Drinovca s katerim sva
zasnovala in postavila več zvočnih skulptur. Leta 2012 sem na Festivalu
slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado za najboljšo filmsko glasbo, ki sem
jo na Efektorju, inštrumentu lastne izdelave, v živo odigral v Cvitkovičevem kratkem
filmu Sto psov.
Pred dobrim desetletjem sem odkril kymatiko in raziskave Hansa Jennyja, ki je
raziskoval vpliv zvoka na materijo. Skozi lastne eksperimente z različnimi
tekočinami in snovmi v prahu, izpostavljenimi zvočnim vibracijam, sem dobil
globlji vpogled v moč zvoka in njegov vpliv na formiranje materije.
Prvo vetrno harfo sem iz gole radovednosti zgradil leta 2015, ko sem se iz
urbanega okolja preselil na družinsko posestvo v Bukovju nad Laškim. Za
resonator sem uporabil kar staro satelitsko anteno iz podstrešja in ko se je harfa
prvič oglasila, me je njen nenavaden in skrivnosten zvok popolnoma očaral. Začel
sem izdelovati različne prototipe in raziskovati akustiko njihovega delovanja.
Razvil sem občutek za veter ter poglobljeno dojemanje narave in tišine, v katerih
sem našel idealne pogoje za opazovanje in testiranje vetrnih harf. Leta 2019 sem
si uredil specializirano delavnico in začel z gradnjo vetrnih harf kot svojo
primarno dejavnostjo.
Več o mojem delu si lahko ogledate na: http://metamekanix.blogspot.com/
ZGODOVINA VETRNIH HARF
Iznajdba vetrnih harf se običajno pripisuje Starim Grkom. Imenovali so jo eolska
harfa, po bogu vetrov Eolu. Omembo njenega zvoka je moč najti tudi v mitu o
Orfeju. Ko je izmučeni Orfej zaspal po Evridikinem pogrebu, ga je v spanje zazibal
zvok strun njegove lire, čez katere je zapihal lahen vetrc.
"Prvi natančen načrt in opis delovanja vetrne harfe dolgujemo jezuitskemu
učenjaku Athanasiusu Kircherju iz 17. stoletja. Njenemu proučevanju je posvetil
mnogo časa ter jo poimenoval machina harmonica automata".
V 18. in 19. stoletju so vetrne harfe postale izjemno priljubljene med t.i.
transcendentalisti in romantičnimi pesniki kot so William Wordsworth, Ralph
Waldo Emerson, Samuel Taylor Coleridge in Henry David Thoreau. V tem
obdobju so vetrne harfe pogosto stale na vrtovih in v parkih, cenjene zaradi
njihovega pomirjujočega in meditativnega zvoka. Nekateri psihoterapevti tega
časa so jih uporabljali tudi kot pripomoček pri terapijah. Vetrno harfo je
posedoval tudi znameniti ameriški pesnik in filozof R.W. Emerson, ki jo je
opisoval kot simbol lepote, modrosti in božanske harmonije. Kot edini strunski
inštrument, ki igra v stiku z vetrom, jo opisi v literaturi iz obdobja romantike
umeščajo med glasbo, fiziko in filozofijo.
V zadnjih desetletjih so bile vetrne harfe ponovno odkrite med majhno
skupnostjo navdušencev, pretežno kiparjev, arhitektov in glasbenikov, med
katere sodim tudi sam. Vsak izdelovalec se po svoje trudi, da vetrne harfe
ponovno najdejo svoje mesto na vrtovih, v parkih in drugih tihih javnih mestih.
VRSTE HARF/JAVNE POSTAVITVE
STANDARDNE
Na voljo sta dva osnovna modela standardnih vetrnih harf: Gamma in Delta.
Okvirji standardnih harf so izdelani iz kvalitetnega slovenskega hrasta, kovinski
deli so iz nerjavečega jekla, kobilica je iz brušenega aluminija, strune pa so iz UV
odpornega naylona. Izbirate lahko med različnimi kombinacijami barvnih
odtenkov in orijentacije resonatorja (pri modelu Gamma).
Vse harfe so izdelane ročno, prav tako je vsaka harfa individualno uglašena glede
na njeno specifično resonančno frekvenco, kar zagotavlja njeno optimalno
delovanje.
UNIKATNE
Unikatne harfe izdelujem iz odmrlega sadnega drevja iz okoliških sadovnjakov,
predvsem iz lesa jablan in hrušk. Les teh dreves je trden in odporen na obrabo,
barvit ter z izredno lepo strukturo. Glavna estetska značilnost uniktnih harf izhaja
iz nepravilnosti v strukturi lesa, skrbno zaščitenih z obarvano epoksi
smolo, ki nepravilnosti poudari kot neponovljivo umetniško delo narave.
Površina lesa je zaščitena z naravnimi olji ter z japonsko tehniko žganja Shou
Sugi Ban. Kovinske komponente so izdelane iz nerjavečega jekla, kobilica iz
perforiranega, brušenega aluminija, strune pa so iz odpornega UV naylona.
Rad raziskujem nove možnosti pri izdelavi in obdelavi lesa, zato sem odprt za
nove ideje in predloge pri izdelavi vaše harfe.
"Vse harfe, ki so trenutno na voljo, si lahko ogledate v naši spletni trgovini."
JAVNE POSTAVITVE
Pri Pneumaphone Windharps si pod sloganom " Naj vam veter zapoje! " prizadevamo,da naše vetrne harfe postavljamo tudi na javne površine, ki jih na ta način obogatimov estetskem in zvočnem smislu. Koncept zasnove vsake harfe skrbno premislimo v z željami naročnika, arhitekturnimi značilnostmi prostora ter zgodovinskimkontekstom mesta postavitve. Harfe oz. zvočne skulpture izdelujemo izkvalitetnega nerjavečega jekla, konstrukcije statično preračunamo v skladu spotencialnimi ekstremnimi vremenskimi razmerami na lokaciji postavitve, površinopa skrbno obdelamo s peskanjem s steklom.Jadrnico prvo vetrno harfo na javni površini v Sloveniji, smo postavili novembra 2020 v Kopru.
POGOSTA VPRAŠANJA - FAQ
KAKO DELUJE VETRNA HARFA?
Skrivnosten, bogato harmoničen, pogosto pa tudi nenavadno disonančen zvok vetrnih harf je predstavljal nerešljivo uganko, hkrati pa služil kot navdih mnogim generacijam akustikov in glasbenikov. Nepojasnjen odnos med hitrostjo vetra in frekvenco strune je postal razumljiv pred dobrim stoletjem z odkritjem t.i. Von Kármánovih vrtincev. Preprosto rečeno: strune vetrne harfe v vetru zanihajo na enak način, kot plapolajo zastave. Pri ustrezni hitrosti vetra frekvenca strune sovpade s frekvenco kovinskega resonatorja in harfa zaigra. Harfa deluje optimalno pri hitrostih vetra med 2 in 10 m/s.
Pomembno:
Strune in resonator začno resonirati le pri t.i. laminarnem pretoku zraka, ki ga povzroča enakomeren veter brez sunkov in vrtincev. Vetrne harfe zato z ventilatorjem ni moč pripraviti do igranja. Okoliško grmovje, visoka trava in bližnji zidovi lahko prav tako vplivajo na optimalen pretok zraka in delovanje harfe, zato je harfo priporočljivo namestiti na čim bolj odprt prostor, približno meter od tal.
KAKO ZVENI VETRNA HARFA?
Kadar veter zaniha strune, ne boste slišali njihovega osnovnega tona, temveč enega od njihovih harmonikov. Enkratnost zvoka vetrnih harf predstavljajo prav eterične in nepredvidljive harmonične spremembe, katerih sproščujoče in meditativne učinke so poznali že Stari Grki. Pravljičen zvok vetrne harfe so izredno cenili tudi romantični pesniki, med lastniki vetrnih harf so bili William Wordsworth, Ralph Waldo Emerson, Samuel Taylor Coleridge and Henry David Thoreau. Poslušanje vetrne harfe je kot gledanje v valove ali ogenj: vselej enako in vselej drugačno hkrati. Zvoki se rojevajo nepričakovano kakor nove ideje. Zvenijo kot presenečenje in darilo hkrati. Posnetke različnih modelov harf najdete v glavnem meniju pod razdelkom zvočni posnetki.
KJE NAJ BO VETRNA HARFA POSTAVLJENA?
Za optimalno delovanje naj bo harfa postavljena na odprtem in prepišnem mestu, kjer lahko veter nemoteno piha prek strun. Pri iskanju najboljše pozicije lahko uporabite približno 1.5 m dolgo palico na vrh katere pritrdite trak iz lahke tkanine ali krep papirja. Z njeno pomočjo boste zlahka ugotovili pogostost, moč in smer vetra.
Prav tako priporočam, da pred fiksno postavitvijo preizkusite različne orijentacije harfe glede na smer vetra. Ker je tok vetra višje nad tlemi bolj stabilen, je harfo priporočljivo namestiti kakšen meter nad tlemi.
KAKO UGLASITI VETRNO HARFO?
Preden je dostavljena kupcu, je vsaka harfa preizkušana vsaj mesec dni. Uglasitev
strun je določena za vsako harfo posebej, izračunane frekvence za njeno
uglaševanje pa so priložene k vsaki harfi. Pri večini vetrnih harf se vse strune
uglašujejo na enako frekvenco (ali oktavo višje), razlikujejo pa se v debelini in s
tem v napetosti. Strune različnih debelin se z različnimi harmoniki odzivajo na
različne hitrosti vetra. Od tod izhaja tudi nepredvidljiva kompleksnost njihovega
zvoka.
Ker se nylonske strune raztezajo glede na temperaturo okolja, je harfo
priporočljivo uglasiti nekajkrat na leto. Priporočene frekvence naj služijo kot
izhodišče za uglaševanje in nadaljnje raziskovanje.
KAKO VZDRŽEVATI VETRNO HARFO?
Ker so vsi kovinski sestavni deli vetrnih harf Pneumaphone iz nerjavečega
materiala, zahtevata vzdrževanje le lesen okvir ter strune iz nylona. Lesene dele je
potrebno enkrat ali dvakrat letno premazati z naravnim oljem (tikovo, tungovo,
laneno ipd...), da se les zaščiti pred vplivom vlage ter ohrani kontraste v strukturi.
Les naoljimo, ko postane suh na dotik oz. ko zbledijo kontrasti v njegovi
strukturi.
Strune so izdelane iz UV odpornega nylona, ki v povprečju zdržijo vsaj dve leti.
Strgane strune se lahko nadomestijo s katero koli vrsto UV odpornega ribiškega
laksa, postopek uglaševanja pa je enak za vse debeline strun. Število strun na
vseh harfah je predimenzionirano, zato bo harfa normalno delovala tudi brez
polovice strun.
Stroški vzdrževanja harfe so torej zanemarljivi, pozorna skrb zanjo pa vam bo
vzela nekaj ur letno.
GARANCIJA
Garancija za vse tipe Pneumaphone vetrnih harf je 3 leta. Garancija ne vključuje
morebitnega nastanka razpok v lesu, rahlega krivljenja lesenih delov ter manjših
madežev oksidacije na kovinskih delih. Omenjeni procesi so naravni del staranja
materiala, ki z ničemer ne vpliva na kvaliteto delovanja harfe.
